POZOR: stranka virtualne pisarne lahko postanete tudi v času karantene.
+386 (0)30 708 807
info@virtualnapisarna.si

Davčna blagajna omogoča sprotno davčno potrjevanje izdanih računov

Leto 2016 je v slovenskem poslovnem prostoru zaznamovala predvsem uvedba davčnih blagajn, ki je na začetku leta obremenila pravne in fizične osebe, ki gotovinsko poslujejo pri prodaji izdelkov in storitev. Prišlo je do velike spremembe, ki je od podjetnikov zahtevala kar nekaj prilagajanja, še vedno pa nalaga obveznosti vsem, ki želijo pri svojem poslu prejemati plačila v gotovini. Kako torej kar se da brezskrbno krmariti med zahtevami, ki jih postavlja nova zakonodaja? Na srečo ni težko, le razumeti je treba, do kakšnih sprememb je prišlo.

Kaj so davčne blagajne?

Davčne blagajne so sistem, ki omogoča sprotno davčno potrjevanje izdanih računov. To pomeni, da se izdani račun posreduje Finančni upravi (FURS), od katere se nato pridobi verifikacijsko kodo, račun s to pa se na koncu izda kupcu. Vsak račun je tako potrjen s strani FURS, kar koristi vsem vpletenim v transakcije. Prejemnik računa se lahko prepriča, da posluje s poštenim podjetjem, ki vestno izpolnjuje svoje davčne obveznosti, izdajatelj računa pa s tem sledi predpisom in pridobiva zaupanje pri strankah.

Seveda pa je z uvedbo davčne blagajne tudi nekaj dela in stroškov. Vsak podjetnik, ki želi poslovati na ta način, se mora opremiti s primerno opremo, ki omogoča davčno potrjevanje računov. Gre za elektronsko napravo z nameščeno programsko opremo, ki se povezuje s FURS in potrjuje račune. To seveda pomeni, da mora biti naprava povezana z internetom, kar v nekaterih primerih lahko predstavlja problem. Poleg te zahteva uvedba davčnih blagajn še druge prilagoditve, ki pa so vsekakor smiselne, če želi podjetje poslovati po predpisih.

Nekateri podjetniki pa se bodo vseeno izognili komplikacijam, ki jih prinašajo novosti. Te namreč veljajo le za tiste, ki poslujejo z gotovino (sem spadajo tudi plačilne in kreditne kartice ter čeki), v nekaterih primerih pa so podjetniki povsem izvzeti – to velja na primer za kmete, čebelarje, gozdarje in druge proizvajalce, ki prodajajo lastne izdelke.

Scroll to top