Za nami so novoletni prazniki, prvi delovni dan pa je za marsikoga prinesel tudi novost, ki mu ni povsem povšeči. Govorimo seveda o davčnih blagajnah, ki so postale obvezne z 2. januarjem letošnjega novega leta. Gre za ostro napoved naše države za boj proti sivi ekonomiji, saj bo država z uvedbo obvezne uporabe davčne blagajne pridobila popoln nadzor nad poslovanjem z gotovino, česar do sedaj ni imela.
Do roka si je davčne blagajne priskrbelo zelo malo zavezancev
Blagajne si je moralo do 2. januarja priskrbeti nekaj več kot 80 tisoč davčnih zavezancev, s tem pa so nanje padli tudi določeni stroški. Gre za znesek v višini več 100 evrov, ki ga je bilo treba nameniti nakupu ali najemu tovrstne programske in strojne opreme.
Sicer je tik pred obveznim rokom za uvedbo davčnih blagajn to storilo le slabih 10 odstotkov vseh zavezancev (to je okoli 7 tisoč), kar je precej nizka številka, a nekoliko večji je odstotek zavezancev, ki so si priskrbeli vsaj digitalno potrdilo.
Nekateri izmed zavezancev, ki poslujejo z gotovino, se bodo gotovo poizkusili tudi v prihodnje se izogniti davčnim blagajnam in bodo uporabljali vezane knjige računov, a ker gre za zelo zamudno birokracijo, bodo najverjetneje slej ko prej tudi oni poskrbeli za davčne blagajne. Veliko je tudi takšnih, ki tehnologije niso vešči, zato želijo več časa, v katerem bi se lahko navadili na uporabo novih produktov. So pa tudi izjeme: del podjetnikov bo morda ukinil gotovinsko poslovanje in prešel v celoti na negotovinsko poslovanje (primer: PayPal in ne več kreditne kartice); drug delež podjetnikov pa bo poslovanje v celoti ukinil in zaprl podjetje.
Večjih težav (zaenkrat) še ni bilo…
Ali bo novi sistem prinesel kakršne koli težave, se bo pokazalo v prihodnjih nekaj dneh, ko bo uporaba davčnih blagajn postala bolj množična in se bodo pokazale tudi morebitne pomanjkljivosti v sistemu.
